Iran se z novim orožjem pripravlja na nadaljevanje vojne z ZDA: »Svet bo osupel«

Iran se z novim orožjem pripravlja na nadaljevanje vojne z ZDA: »Svet bo osupel«

Iran se pripravlja na novo fazo vojne z ZDA in stopnjuje grožnje Washingtonu ter njegovim zaveznikom. Teheran trdi, da je razvil nove vrste orožja, ki bi jih lahko uporabil tudi proti ciljem zunaj Bližnjega vzhoda. S tem želi ameriškega predsednika Donalda Trumpa odvrniti od ponovnega začetka spopadov, poroča ameriški CNN, ki pa povzema hrvaški Index.

Iranski vojaški poveljniki so v zadnjem mesecu večkrat opozorili, da imajo na voljo nove zaloge orožja in da širijo seznam morebitnih tarč. Med njimi naj bi bili podmorski internetni kabli, podatkovni centri za umetno inteligenco ter naftna in plinska infrastruktura v regiji. Devet mesecev vojne »Svet bo osupel,« je konec prejšnjega meseca izjavil Hossein Mohebbi, tiskovni predstavnik iranske revolucionarne garde.

Dodal je, da imajo pripravljene nove tarče, ki jih še niso napadli. Skoraj devet mesecev po začetku vojne, ki sta jo februarja sprožila ZDA in Izrael, so spopadi zastali. Trumpovi nadaljnji načrti ostajajo nejasni, medtem ko svetovno gospodarstvo občuti posledice konflikta.

Obe strani razglašata zmago: Teheran poudarja, da je iransko vodstvo preživelo napade, Washington pa izpostavlja škodo, ki jo je utrpel iranski režim. Trumpova administracija medtem preizkuša nove gospodarske in vojaške ukrepe, s katerimi želi Iran prisiliti k popuščanju. Toda Teheran vztraja pri svojem.

»Vojne še ni konec. Islamska revolucionarna garda se je pripravila na dolgotrajen spopad,« je opozoril Mohebbi. Iranci se bojijo ponovnega bombardiranja Medtem ko iranski poveljniki poudarjajo vojaško pripravljenost, se prebivalci države znova pripravljajo na možnost nadaljevanja napadov.

Mnogi so že mesece izpostavljeni vojni in gospodarski negotovosti. Sedemdesetletni prebivalec Teherana je za CNN povedal, da vsak dan pričakuje ponovni začetek bombardiranja. Napolnil je prenosne baterije, si zagotovil zalogo vode in pripravil najnujnejše stvari, saj se lahko napadi začnejo kadar koli.

Tudi starši se bojijo za varnost svojih otrok. Mati dveh otrok je opisala strah, ki ga občuti vsako jutro, ko jih pelje v šolo mimo območij, kjer so še vedno prisotne enote revolucionarne garde in vojaške baze. »Kaj nameravajo ZDA še bombardirati?

Iranskega vodstva jim ni uspelo zamenjati, prav tako niso uspele izpogajati rešitve. Kakšen smisel bi torej imela nova vojna?« se je vprašala. Drugi prebivalec Teherana je dejal, da je nadaljevanje vojne glavna tema pogovorov.

Ljudje se nenehno sprašujejo, ali se bodo napadi začeli še isti večer ali naslednji dan. Vsi sogovorniki so želeli ostati anonimni zaradi strahu pred posledicami javnega izražanja mnenj. ZDA razmišljajo o uporabi najmočnejše nejedrske bombe Svetovalci Bele hiše so v zadnjih tednih razpravljali o različnih možnostih ukrepanja proti Iranu.

Trump je javno napovedal, da pred kongresnimi volitvami, ki bodo 3. novembra, ne namerava sprejemati novih odločitev. Vendar naj bi nekateri njegovi svetovalci za CNN povedali, da ni jasno, ali je odločitev dokončna.

Ameriška vojska je pripravila tudi načrte, ki vključujejo morebitno uporabo tako imenovane "matere vseh bomb". Če bi Trump ukazal nadaljevanje operacij, bi bile med možnimi tarčami iranska energetska infrastruktura in jedrski objekti. Bomba GBU-43/B je največja nejedrska bomba v ameriškem arzenalu.

Njena uporaba bi pomenila pomembno zaostritev konflikta. Iranski vojaški poveljnik Alireza Sheikh je v soboto zavrnil ameriške grožnje. »To so propagandna orodja za zastraševanje iranskega naroda.

Iranski narod je oče vseh bomb,« je izjavil. Iran napoveduje ofenzivnejšo vojaško doktrino Teheran napoveduje spremembo vojaške doktrine, po kateri ne bi več zgolj odgovarjal na napade, temveč bi lahko izvedel tudi preventivne udare. Na družbenih omrežjih revolucionarne garde so prejšnji teden objavili posnetke vojaških vaj po državi, med drugim sočasnega izstreljevanja 30 balističnih raket.

Farzin Nadimi, višji sodelavec washingtonskega inštituta Washington Institute, opozarja, da bi Iran ob ustrezni oceni lastnih zmogljivosti lahko uporabil nove rakete dolgega dosega tudi proti ciljem v Evropi. Med možnimi tarčami omenja ameriške sile v letalskih oporiščih v Veliki Britaniji in logistično središče Ramstein v Nemčiji, ki je največje ameriško vojaško oporišče zunaj ZDA. Po njegovi oceni bi Iran takšno možnost verjetno prihranil za primer najhujše zaostritve konflikta.

ZDA so v začetku oktobra vse strateške bombnike iz Velike Britanije umaknile nazaj v ameriške baze zaradi nove, nepojasnjene grožnje. Nekaj dni pred tem so britanske oblasti aretirale več oseb, povezanih z domnevno iransko zaroto, katere tarča naj bi bilo britansko letalsko oporišče z ameriškimi letali. Nadimi meni tudi, da bi Iran lahko poskušal povečati natančnost napadov z roji brezpilotnih letalnikov, opremljenih z umetno inteligenco.

Ti bi lahko s kamerami in sistemi za izmenjavo podatkov medsebojno komunicirali ter prilagajali hitrost in smer leta, da bi se izognili elektronskemu motenju in protiletalski obrambi. Takšnih zmogljivosti Iran po njegovih besedah še ni javno dokazal, je pa že napovedoval razvoj podobnih tehnologij. Poleg tega bi lahko poskušal nadgraditi križarske rakete z nadzvočnim pogonom ter motiti vojaške komunikacijske in nadzorne satelite.

Grožnje se širijo tudi na Evropo in energetsko infrastrukturo Iranski poveljniki se pripravljajo na možnost, da se bodo spopadi nadaljevali, hkrati pa želijo Washington opozoriti na visoko ceno morebitnega novega napada. Ali Vaez, namestnik direktorja programa za Bližnji vzhod in Severno Afriko pri organizaciji International Crisis Group, ocenjuje, da želi Teheran jasno pokazati, da bi se morebitna nova faza vojne lahko razširila na bistveno večje območje in povzročila še hujše posledice. Toda takšno odvračanje je lahko dvorezno.

Washington bi lahko iranske grožnje razumel kot provokacijo, kar bi povečalo verjetnost prav tistega spopada, ki se mu Teheran želi izogniti. Ko sta ZDA in Izrael februarja napadla Iran, so bili ubiti vrhovni voditelj Ali Hamenej, vojaški poveljniki, visoki predstavniki oblasti in civilisti, med njimi tudi šolski otroci. Iran se je odzval predvsem z napadi na arabske sosede, ki jih obtožuje sodelovanja z Washingtonom.

Med vojno je skoraj povsem blokiral Hormuško ožino, ključno pomorsko pot za izvoz nafte iz sosednjih držav. Napadal je tudi civilno infrastrukturo v arabskih mestih in državah. Med tarčami so bili turistično središče Dubaj, vodna infrastruktura v Kuvajtu ter podatkovni centri, katerih poškodbe so v več državah regije povzročile motnje v bančnih storitvah.

Nad Združene arabske emirate več kot 2500 raket in dronov Po podatkih obrambnega ministrstva Združenih arabskih emiratov je Iran na državo izstrelil več kot 2500 raket in brezpilotnih letalnikov, več kot na katero koli drugo državo, vključno z Izraelom. Emirati trdijo, da so prestregli skoraj vse izstreljene izstrelke. Vodja iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Mohsen Rezaei je prejšnji teden opozoril, da bo Iran v primeru novih napadov udaril po ameriških ciljih v regiji, tudi na ozemlju Emiratov.

»Če izbruhne nova vojna, bi lahko bili uničeni številni podmorski kabli, podatkovni centri, obrati za umetno inteligenco in druga infrastruktura po vsej regiji,« je zagrozil Rezaei. V Emiratih medtem poudarjajo, da so na morebitno nadaljevanje konflikta bolje pripravljeni kot ob njegovem začetku. »Ne želimo vojne.

Toda če bi se začela danes, smo se na vsako grožnjo pripravljeni odzvati bolje, kot smo bili 28. februarja. Storili bomo vse, kar je potrebno, da zaščitimo svojo nacionalno varnost, suverenost in prebivalce,« je v četrtek dejal Ali Al-Nuaimi, predsednik odbora za obrambo, notranje in zunanje zadeve pri zveznem nacionalnem svetu Emiratov.